| Tinkarin pohod po ulicah Grosupljega |
|
|
V torek, 13. decembra 2011 smo se podali na 13. pohod po ulicah Grosupljega, ki ga vsako leto organizira enota Tinkara. Letos je bil še posebej praznično obarvan, saj vrtec Tinkara praznuje 40 let. Pisalo se je leto 1971. V Kanadi ustanovijo Greenpeace, v New Yorku pa odprejo WTC, takrat najvišjo zgradbo na svetu. V občini Grosuplje zgradijo novo šolo in vrtec, ki sta bila za kraj velika pridobitev. Vrtec je 8. novembra 1971 dobil nove prostore in prvič po letu 1968 sprejel vse otroke. V vrtcu je bilo sprva šest igralnic. Že takoj naslednje leto pa je zaradi potreb, ki so se večale, iz veznega hodnika med šolo in vrtcem nastala še sedma igralnica, t.i. prehodna soba. Tako je ostalo vse do danes, ko v vrtec dnevno prihaja 162 predšolskih otrok, 14 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter dve kuharici, čistilka in hišnik-vzdrževalec. Kjer so otroci, je vse sveže in naravno, polno barv, topline in življenja… (Mali Princ) Vrtec Tinkara še po 40. letih ostaja prijazno okolje, naklonjeno življenju in dejavnostim otrok v njem. Starost stavbe je življenje v njem le še oplemenitila. Še vedno nas sprejmejo veliki, svetli prostori, tudi dvorišče in igrišče vrtca sta varna in urejena, poleti nam nudita prijetno hladno senco dreves. Vsak nov dan prinese novo življenje, polno otroške razigranosti, iskrenosti in radovednosti. Iz navidez preproste igre nastajajo v vrtcu vsakodnevne priložnosti za učenje, sodelovanje, pogovor, za gibanje in iskanje odgovorov na številna vprašanja. V vrtcu gradimo svet v malem. Svet, ki najmlajše pripravlja na zahtevne naloge, ki jih čakajo v nadaljnjem življenju. Pomembno vlogo pri tem imajo zaposleni. Kolektiv vrtca Tinkara je vsa leta deloval skladno, aktivno, strokovno, pa tudi kolegialno. Vsakodnevno dogajanje so prepletale poleg službenih, mnoge prijateljske vezi in tako se je ustvarjalo kakovostno življenje in bivanje otrok in delavcev v vrtcu. Skozi desetletja so ga zaznamovali številni dosežki in dogodki. Eden takih je tudi pohod, letos že 13 po vrsti. Dogodki, kot je ta, so pomembni zato, ker se tu srečujemo in povezujemo tako družine kot vrtec, pa tudi širša lokalna skupnost, ki ji pripadamo. Ker je eden od ciljev našega pohoda tudi ogled prazničnega mesta, smo se letos –prvič- vključili v praznično okrasitev mesta z okrasitvijo Kolodvorske ulice. Ljudje, prižgimo luč! Naj luč na ceste sije! Iz oken vsake hiše naj prek dežel in mej srebrno cesto riše, da bomo šli po njej. Prižgimo luč, ljudje! Naj luč na ceste sije. Ljudje, prižgimo luč! Najprej za naše male: Ko nam preveč bo let In njihov bo ta svet, Naj vrt jim bo, ne skale. Prižgimo luč ljudje! (Fran Milčinski – Ježek     |