Hrana ni za tjavendan

Otroci na podeželju manj izbirčni


Otroci v vrtcu preživijo veliko časa in navade, ki jih tam pridobijo, vplivajo tudi na njihove domače. VVZ Kekec Grosuplje daje odgovornemu odnosu do hrane poseben pomen – že četrto leto sodelujejo v projektu Hrana ni za tjavendan, v program Ekošola pa so vključeni že deset let.

Kako motivirati otroke za zdrav življenjski slog in jih navaditi na odgovorno ravnanje s hrano, da bi je čim manj končalo v smeteh, je izziv, ki so ga v VVZ Kekec v Grosupljem pred tremi leti sprejeli z vso resnostjo. Takrat so s podporo podjetja Lidl Slovenija začeli izvajati projekt Hrana ni za tjavendan v okviru programa Ekošole, ki se je v 22 letih, odkar deluje v Sloveniji, razvil v enega najbolj prepoznanih programov na področju vzgoje za trajnostni razvoj.

"Že deseto leto smo vključeni v program Ekošola, ki nas povezuje med seboj in z različnimi strokovnjaki. Izredno uspešni so pri iskanju povezav v širšem prostoru, tudi na področju energije, skrbi za odpadke in vode, ne le pri hrani," je povedala Andreja Jaklič Šimnic, pomočnica ravnateljice VVZ Kekec v Grosupljem in koordinatorka projekta Ekošola v vrtcu, ki se lahko pohvali tudi z ekolistino. Podpisali so jo pred devetimi leti in predstavlja zavezo ali vizijo ustanove, kaj želi doseči kot ekovrtec oziroma šola.

Zavržena hrana za vrtec predstavlja tudi strošek. Vrtec najprej obrok kupi, potem pa mora pogodbenemu podjetju plačati tudi odvoz ostankov, in sicer od dva do deset tisoč evrov na leto.

V ta namen so uvedli elektronsko odjavljanje prisotnosti otroka v vrtcu. "Kuhamo za 730 otrok, zato vedno skuhamo malce na zalogo, saj pri nas hrane ne sme zmanjkati. Ukrepi za manj zavržene hrane so tek na dolge proge. Učinki se poznajo čez nekaj časa, saj moramo spremeniti cel niz navad, tudi pri zaposlenih," je povedala Andreja Jaklič Šimnic.

Upoštevajo okuse, na nove jih tudi navajajo


Pri oblikovanju jedilnikov sodeluje komisija za prehrano, ki jo sestavljajo predstavnice vseh devetih enot VVZ Kekec. Vsake tri tedne oblikujejo jedilnike, pri čemer upoštevajo okuse otrok in prilagajajo obroke trendom zdrave prehrane – manj sladkorja, manj škroba, več ekoživil.

Vodja prehrane skrbi za to, da so obroki res uravnoteženi. Če neka hrana ne gre v promet, to ne pomeni, da te hrane ne bo več na jedilniku, ampak jo bodo ponudili drugače, da se otroci navadijo na okus. Vsak mesec je en dan namenjen spoznavanju hrane slovenskih narodnih jedi po pokrajinah. Jedilnik v tednu otroka predlagajo otroci.

S kuharjem so pripravili delavnico o tem, kako obogatiti prehrano in zmanjšati količino mesa. Mesnim polpetom so začeli dodajati ajdovo in proseno kašo ter zelenjavo. Tako so na primer začeli ponujati tudi ajdove polpete s cvetačo, ki jih imajo otroci zelo radi. S tem so poskrbeli, da so obroki tudi po obliki in videzu bolj privlačni.

Na podeželju gre za odtenek lažje


#Pregled stanja




Otroci so sami predlagali merjenje ostankov hrane, ki so jih zbirali v vrč. Količino ostankov so ovrednotili s slikicami smeškov ali "kiskov". To je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kaj bi še lahko spremenili. Foto: arhiv vrtca Kekec Otroci so sami predlagali merjenje ostankov hrane, ki so jih zbirali v vrč. Količino ostankov so ovrednotili s slikicami smeškov ali "kiskov". To je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kaj bi še lahko spremenili. Foto: arhiv vrtca Kekec

"Najprej smo s strokovnimi delavkami ugotovile, da imamo res veliko odpadkov. Ker se otroci zgledujejo po odraslih, sva se s sodelavko odločili, da se vključiva s skupino od štiri- do šestletnikov. Začeli sva z osnovami – kaj je hrana, kaj radi jemo, česa ne maramo," je povedala Rebeka Prelesnik.

Ugotovili so, da ne marajo fižola, bele kave in mlečnih namazov ter zelene surove zelenjave (zelena koleraba, kalčki, stebelna zelena), razen zelene paprike. Med ostanki je ponavadi hrana, ki je otroci ne poznajo.

#Začeli z bučo


Projekt Hrana ni za tjavendan so začeli z bučo, ki je ostala po okrasitvi garderobe. Otroci so predlagali, da bi iz nje naredili neko jed, in izbrali so recept za bučno marmelado, ki je bila velika uspešnica. Poleg marmelade so novembra na hodniku vrtca, kjer je tudi šola, pripravili tradicionalni slovenski zajtrk.

"En dan smo šli na kmetijo po mleko, ga skisali v skuto, naredili smo žgance in koruzni kruh. Otroci so pripravili stojnico, kjer smo gostili učence šole, učiteljice, starše. Na koncu dneva je zmanjkalo vse hrane," je povedala vzgojiteljica.

Prek prijetnega vzdušja, ki pripomore k temu, da otrok nekaj poskusi, se otroci hitreje navadijo novih okusov in premagajo odpor do neznanega. Dogajanje v skupini tudi poveže otroke in učenju doda posebno noto.

#Počasno navajanje




Rebeka Prelesnik: "Občutek imam, da ne delamo nič posebnega, ampak z majhnimi premiki lahko res naredimo nekaj več. Skrb za hrano je del dnevne rutine. Predšolski otroci potem dejansko živijo ta življenjski slog."

Rebeka Prelesnik: "Občutek imam, da ne delamo nič posebnega, ampak z majhnimi premiki lahko res naredimo nekaj več. Skrb za hrano je del dnevne rutine. Predšolski otroci potem dejansko živijo ta življenjski slog." Foto: Bojan Puhek

"Večkrat ko ima otrok možnost poskusiti, prej se bo navadil okusa. Tisti, ki poskusijo, so zgled vrstnikom. Tako se je tudi takšna hrana prijela. V naši skupini ostane res malo hrane, ponavadi celo zmanjka solate, tako da moramo ponjo k sosedom," je povedala vzgojiteljica.

Vsako kosilo poskušajo izpeljati kot družaben dogodek, poln prijetnega pričakovanja, da so vsi veseli vsakokrat, ko odprejo lonec. Otroci so bolj lačni, če se veliko gibljejo na prostem, saj je vrtec zraven gozda, kjer sta gozdna igralnica in čutna pot. "Po igri na prostem z navdušenjem jejo, tako da nič ne ostane."

#Samopostrežno je bolj slastno


Dogovorili so se tudi za samopostrežni način prehranjevanja, ki se je izkazal za enega boljših ukrepov za manj zavržene hrane. Otrokom je všeč odgovornost, ki so jo dobili s tem, ko si sami lahko nalagajo hrano. Kar so vzeli, so morali tudi pojesti, lahko pa so prišli tudi trikrat po "repete". Tako so res zmanjšali ostanke hrane, vendar kot poudarja vzgojiteljica, je s tem treba začeti zelo zgodaj.

#Sodeluje vsa družina




Lisička je bila čustvena povezava med vrtcem in domom. Lisička je bila čustvena povezava med vrtcem in domom. Foto: Bojan Puhek

Otrokom poskušajo približati pravilen odnos do hrane z različnimi tehnikami aktivnega in izkustvenega učenja. Zelo blizu so jim lutke in družinski projekt Lisičkina knjiga receptov.

"Otroci so za en teden domov prinesli lutko lisičke, ki je doma pomagala kuhati iz ostankov v hladilniku. Ta projekt je povezal družine – otroci so pomagali kuhati, vse so dokumentirali in zapisali v Lisičkino knjigo receptov. Zelo sem bila vesela, da so se vsi odzvali in prispevali k nastajanju knjige," je povedala Rebeka Prelesnik.

"Med vsemi recepti, ki so jih prispevali otroci, sem bila sama najbolj navdušena nad krompirjevim burekom. Imeli smo tudi posebno gostjo. Obiskala nas je ena od babic iz Bosne in v igralnici smo skupaj naredili sirov burek. Veselje je bilo dvojno zaradi kuhanja in navezovanja stikov, kar je dobro tudi za učenje socializacijskih veščin," sta o prednosti vključevanja drugih povedali Rebeka Prelesnik in Andreja Jaklič Šimnic.

#Starši navdušeni


Tudi odzivi staršev so zelo pozitivni. "Starši so tako ozavestili pomen prehranskih ostankov in kako jih porabiti. Ideja jim je všeč, ker jih je prisilila k razmisleku o porabi hrane. Všeč jim je bilo tudi skupno družinsko delo," je povedala vzgojiteljica Rebeka Prelesnik.