Eko vrtec
Predstavitev na konferenci koordinatorjev Natisni
Kamenčki prijateljstva nas povezujejo in Gozdna igralnica sta temi, ki sta jih na konferenci koordinatorjev programa Ekošola 24. septembra 2018 predstavili vzgojiteljici Darja Marolt in Blanka Strgar. O svoji predstavitvi sta povedali:

Darja Marolt: »Otroško okolje je majhen del sveta, neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar otroci vidijo, želijo okusiti, povonjati, otipati. Da bi zadovoljili spontani nagnjenosti otroka po odkrivanju in spoznavanju okolja, smo mu s celoletnim projektom »Kamenčki prijateljstva nas povezujejo« želeli razširiti spoznanja.

Z igro s kamenčki so otroci gradili medsebojne odnose, ki so del našega vsakdana. Odnosi v vrtcu pomenijo medsebojne odnose med otroki, odnose med strokovnimi delavkami in otroci, odnose med sodelavci, odnose med vrtcem in družino, ter odnose do narave, tako žive kot nežive.

Usmerile smo se v pozitivno energijo, ki se pretaka skozi naše medsebojne odnose in, ki nam omogoča dobro opravljati svojo nalogo. Tako smo vzpostavljale ravnovesje in zadovoljstvo – med otroki, strokovnimi delavkami in starši, v povezavi z okoljem, v katerem živimo.«

Blanka Strgar: »Prioritetna naloga vrtca v lanskem šolskem letu je bila »ekologija odnosov«. Namen je bil, da se otrok, ob odgovornem vodenju odraslih, uči primernih ravnanj, postaja odgovoren, oblikuje trajne vrednote in ekološko zavest o dejanjih in odnosih, ki so v sozvočju z naravo. Zato moramo oditi v naravo in doživeti direktne izkušnje. Otrokom gozd predstavlja svobodo, zabavo, igro z vrstniki, raziskovanje neznanega in kot tak močno vpliva na posamezna področja njihovega razvoja.

Jutranji krogi, ki smo jih imeli v naravi, so otroke med seboj še bolj povezovali. Skozi celotno dopoldne so imeli stalen stik z naravo, ki je na otroke delovala zelo pozitivno (bili so bolj umirjeni in sproščeni) in se veliko igrali. Vsi otroci so bili aktivno soudeleženi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti, kot priprava za igro v gozdu. Vse njihove ideje smo skupaj zapisali in narisali na plakat. Predlagali so, da bi na našem stalnem prostoru v gozdu zgradili hišico iz naravnega materiala. V sodelovanju z dedkom deklice iz skupine je nastala čudovita gozdna igralnica, kjer so se otroci sproščali in raziskovali. Uživali so v poslušanju zvokov iz narave, nabiranju jesenskih plodov, skrivalnicah, lovljenju, igri z listjem, orientacijskih pohodih, sprostitvenih igrah, smučanju in smučarskih skokih, tudi brez snega. Odkrivali so gozdne živali, jih opazovali z lupami in se navajali na spoštljiv odnos do živih bitij. Stalno so raziskovali, brez večjega strahu, premagovali naravne ovire ter pri tem spodbujali drug drugega. Večkrat smo na njihovo željo postavili naravni poligon iz vej, hlodov in palic. Izdelali smo tudi škripec, s katerim smo dvigovali naravne materiale in jih ob tem spoznavali. Najpomembnejše je bilo, da so bili otroci pri vseh dejavnostih aktivni soustvarjalci.

Na podlagi pozitivnih izkušenj so razvijali spoštljiv odnos do okolja, pozitivni pogled na naravo, se iz gozda vračali veseli, zadovoljni in kar je najvažnejše, da se želijo vsakodnevno vračati nazaj.«









Preberi več...
 
POROČILO O POTEKU PODPROJEKTA EKO BRANJE ZA EKO ŽIVLJENJE V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Natisni
Knjige z ekološkimi vsebinami so prebirali v vseh enotah. Letos so oddelki knjige in dejavnosti povezovali z ekologijo odnosov, ki je letošnja prednostna naloga našega vrtca. Preko prebiranja knjig in zanimivih dejavnosti so otroci, starši in strokovne delavke razvijali pozitivne odnose do sebe, do drugih, med seboj in do narave. Knjige so bile iztočnice za pogovore in krepitev pozitivnih vrednot kot so prijateljstvo, srčnost, nudenje pomoči drug drugemu, odprtost itd. V letu 2017/18 so v projektu sodelovale vse enote VVZ Kekec Grosuplje. Sodelovalo je 31 skupin in skupaj z njimi 62 strokovnih delavk. Globalni cilj dejavnosti je bil razvijanje otrokovega kritičnega mišljenja ob prebiranju knjig z ekološko vsebino. Otroci so spoznavali, kako lahko sami in drugi ljudje vplivajo na naravo ter kako lahko dejavno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja.

V skupinah so celo leto povezovali prebiranje knjig z ekološkimi vsebinami z različnimi eko dejavnostmi. Otroci in njihove strokovne delavke so se povezovali s starši in tudi z zunanjimi sodelavci. Vključevali so se v ožje in širše okolje. Vsaka sodelujoča skupina je prebrala najmanj dve knjigi, ki sta bili na seznamu eko knjig. Knjige so lahko tudi prosto izbirali. Oddelki so sodelovali z Mestno knjižnico Grosuplje in drugimi knjižnicami.

ENOTA PIKA


Pri Eko branju so sodelovale vse tri skupine.
V skupini Mucki so otroci in njuni vzgojiteljici prebrali knjigo Samotna jelka (Vladimir Verdnik) in knjigo Hiša, ki bi rada imela sonce (Mojca Osojnik)
Po pravljici so naredili eko smrečico in z njo sodelovali na natečaju BODI EKO, SPOŠTUJ ČEBELE IN SMREKO. V lonček so posadili majhno smrečico in skrbeli zanjo. Smreke in jelke so opazovali tudi v gozdu. Zgodba o Hiši, ki bi rada imela sonce je bila iztočnica za pogovor in dejavnosti o družini.
Ugotovili so, da hiše pač niso zato na svetu, da bi živele same, ampak zato, da v njih živijo vesele družine.
Skupina Dinozavri je posvetila več časa knjigi Zelena pošast (Miha Mazzini) in knjigi Jablana (Mira Lobe).
Dinozavri so imeli letošnje šolsko leto velik poudarek na pozitivnih odnosih. Celoletna tema je imela naslov ČAROBNA MOČ PRIJATELJSTVA.
Za Eko bralno značko so izbrali knjigo Zelena pošast, ki govori o zavisti. Ugotovili so, da zdravilo za njo obstaja v nas samih.
Ob pravljici Jablana so spoznali, da imajo prijazni veliko prijateljev.
Aktivni so bili tudi pri skrbi za čisto okolje: obiskali so deponijo odpadkov, ločevali so odpadke, varčevali z vodo, izvedli čistilno akcijo.
Letos so se pri Sončkih odločili, da eko branje popestrijo tako, da preko projekta Sončkov bralni nahrbtnik staršem predstavijo Eko knjige. Na seznam je vzgojiteljica napisala 21 knjig, med katerimi so otroci in starši lahko izbirali. Skupaj z otroki so odšli v knjižnico in si izbrali eno knjigo iz seznama.
Imeli so dva sončkova nahrbtnika, ki so jih otroci imeli en teden doma. Starši so otrokom brali knjigo in skupaj so se pogovarjali o njeni vsebini. V knjigi so poiskali pozitivne lastnosti junakov in se pogovarjali o srčnosti. Otrok si je izbral, kakšno igračo bi izdelali iz odpadnega materiala. Tako so nastale eko igrače od fotoaparata, duhca, oblaka, daljnogleda, lutke sovice, oblaka, avtomobilov in še bi lahko naštevala.
Iz seznama je bilo največ izbranih knjig: H. C. Andersen- Grdi raček, Jennings Sharon- Franček sadi drevo, Ivan Ganthschev –Drevo Krištof, Maks Velthujis -Zaljubljeni žabec, Shel Silverstein- Drevo ima srce, Svetlana Makarovič- Kuzma trinajsti škrat, Vesna Radanovič- Rožnati avtobus, Svetlana Makarovič- Sovica Oka, Zvezdana Majhen- Čas brez vode, Fran Levstik- Kdo je Vidku napravil srajčico.
Projekt eko sončkov bralni nahrbtnik je zelo lepo zaživel med družinami in je predpriprava za Bralnega Palčka, ki ga bodo otroci imeli prihodnje šolsko leto.

ENOTA ROŽLE


Vsak otrok starejše skupine je za eko branje povedal eno zgodbo z ekološko vsebino, doma so naredili tudi plakate, ki so jih predstavili v vrtcu.
Tudi ostale skupine so v vrtcu spoznale vsebino treh slikanic z ekološko vsebino, se ob njih pogovarjale, kako bi skrbeli in ohranili čisto naravo. Peli so pesem Rad imam naravo, si izmišljali zgodbe na to temo, likovno ustvarjali, sadili buče, iz buč delali inštrumente, skrbeli za urejenost igrišča ter račke v potoku ( hranjenje s koruznimi zrni pozimi).
Pri ustvarjanju so večkrat uporabljali odpadni material in ga ponovno uporabili.
Večkrat so obiskali gozd, travnik in uživali v lepotah narave.

ENOTA PASTIRČEK


Skupina Metulji so na sprehodu opazili poplavo in razvili temo o naravnih nesrečah, kaj so naravne nesreče, zakaj do njih pride, kako pravilno ravnamo, koga pokličemo in kaj povemo, ogledali so si gasilski avtomobil in predstavitev poklica gasilec, spoznavali kakšne vrste reševalcev poznamo, izvedli so tudi evakuacijo iz vrtca na igrišče v primeru požara, likovno so ustvarjali, se naučili deklamaciji Nesreča in Gasilec Peter, se oblekli v gasilce, policiste, si pogledali različne knjige na temo in prebrali slikanico Ježek Snežek in poplava ter Ježek Snežek in 112, ugotavljali, kako lahko sami skrbimo za naravo itd.
V skupini Sovice so letos prebrali knjigo Ovčka Belka plete oblačila (Tatjana Ban) in se nato pogovarjali o prijateljstvu, o pomoči drug drugemu. Spoznavali so volno in materiale različnih oblačil ter ugotavljali, da lahko oblačila, ki jih več ne potrebujemo, podarimo komu drugemu ali jih predelamo v druga oblačila. Skupaj s starši so otroci sodelovali v akciji Zbiramo star tekstil. Otroci so izdelovali ovčke iz toaletnih tulcev in druge živali iz te zgodbe. Izdelke so otroci po igri z njimi postavili na razstavo v avlo vrtca. V okviru teme Voda so v skupini prebrali knjigo Voda pljusk ( Rosa M. Curto) in spoznavali vodo preko različnih zanimivih dejavnosti. Otroci so se navajali na varčevanje z vodo, zapiranje pip po uporabi vode ter spoznavali vodo kot dragoceno naravno dobrino in zdravo pijačo. Na obisk je v skupino prišla medicinska sestra, ki je otrokom pokazala pravilno in dosledno umivanje rok. Na Pastirčkovem vrtu skupina skrbi za rastline na gredici, saj so otroci preko dejavnosti spoznali, da poleg ljudi tudi živali in rastline potrebujejo vodo.

Dejavnosti v skupini Pikice:
  • slikanice za spoznavanje telesa, o vrtnarjenju in raziskovanju talnega živžava ter skrbi za planet zemlja (odpadki, voda, zemlja..);
  • slikanice o gozdnih pravljičnih junakih v sklopu projekta eko paket;
  • zgoščenke s pesmimi in zgodbami ter petje in ples ob njih (ljudske pesmi, otroške pesmi, pravljice o naravi, okolju);
  • v sodelovanju s starši so sodelovali v projektu Eko paket in iz odpadne KEMS embalaže izdelovali gozdne pravljične junake.
V skupini Sončki so v kontekstu prioritetne naloge vrtca Ekologija odnosov dali poudarek vrednotam kot so spoštovanje, odgovornost in kritičnost do sebe ter v odnosu do drugih, tudi živih bitij, narave.
Posebno pozornost so namenili tudi branju knjig z ekološko vsebino.
Prebrali so knjigo Potovanje vodne kapljice (avtor: Otmar Grissemann). Igrali so se z vodo, risali oblake in dež s flomastrom. Linije narisane s flomastrom so prekrili s čopičem, namočenim v vodo. Risbe so bile videti kot pravi dež.
Zavedajo se, da je voda zelo pomembna tako za naravo kot za ljudi in druga živa bitja.

Druga knjiga, ki so jo prebrali, je bila Pojoča ribica (avtor Darren King, Gill Guile).
Papirnate krožnike so pobarvali s svetlo modro barvo. Ko so se posušili, so nanje nalepili zgubane ladjice, ki so jih predhodno pobarvali. Na morsko dno pa so nalepili živali, ki živijo v vodi.
Po likovnem ustvarjanju so otroci igrali še na instrumente (boben, ropotulja,idr. ), na katere so igrale tudi hobotnica, kit, morski konjiček in riba v vsebini prebrane slikanice.

ENOTA TINKARA


V skupini Krokodilčki so prebrali naslednji eko knjigi: EKO ZMAJČEK (Mojiceja Podgoršek) in EKO-PRAVLJICA, Štiri zgodbice o štirih naravnih energentih: o vetru, zemlji, ognju in vodi (Alenka Klopčič)

Dejavnosti:
Branje vsebin, ogled poučnih risank o porabi energije, elektrike, prometu, vodi, slikanica Lepši svet 1.
ČISTILNA AKCIJA V ENOTI: očistili so igrišče in okolico, poskrbeli za cvetlični kotiček, izdelovali naslovnice za Eko knjigo, risanje risb Zemlja in jaz, izdelovali so cvetlična korita iz tetrapakov, sadili čebulice in sejali pšenico- opazovanje, zalivanje, skrb za rastline, prepogibanje papirja-zvončki, risanje na okna (pomladne cvetice).
V skupini Fitki so prebirali naslednje knjige:
Andrej Rozman Roza: ČOFLI
Pogovor ob zgodbi, kaj bi naredili mi, če bi se k nam zatekli Čofli.
Iskanje rešitev: kaj bi morali spremeniti ljudje, da Čoflova jama ne bi bila onesnažena.
Risanje po zgodbi.
Risanje Čoflov na dlani, prosta dramatizacija.
EKO Kviz (izdala EU, Grad Buzet)
EKO memo (igra spomin: vrste smeti in pripadajoči smetnjaki).

E. Wagner, M. Russel: Quacki, der kleine freche Frosch (Kvaki, majhna nezadovoljna žabica)

  • kamišibaj: glasbena pravljica,
  • obisk Darje Koščak s terarijem z žabicami,
  • opazovanje, rokovanje, božanje žabic,
  • spoznavanje značilnosti in navad žabic,
  • spoznavanje življenjskega kroga žab,
  • gibalna igra »od mresta do žabice«,
  • izdelava plakata: kaj smo zvedeli o žabicah,
  • gubanje žabic iz papirja, pesmica: Kaj vse žabica zna ( Mira Voglar).
  • bans: »…slišim žabico delati…«
Skupina Račke se je navdušila nad naslednjimi knjigami:
NAŠE ČISTO TELO; ČISTE ROKE IN ČISTI ZOBJE (Soyoung Jeong)
Ilustracije v knjigi so bile dobra motivacija za umivanje rok, sovpadle so z dejavnostmi, ki jih je skupini prikazala medicinska sestra (povezava z ZD Grosuplje). Otroke je namreč zelo osupnilo, ko je medicinska sestra igrače popršila z obarvano vodo (bacili, virusi, ki so na ta način postali vidni). Nihče ne bi bil rad bolan, zato so se trudili za čistočo rok in pazili, kam kihamo, smrkamo. V knjigi je tudi lepo predstavljeno, da uporabimo eno do dve brisački in med miljenjem rok zapiramo vodo.
MATIC IN META ZA OHRANITEV PLANETA (Mateja Gomboc v sodelovanju z Ekologi brez meja) Vsebino knjige so spoznavali preko ilustracij, ki so jih povezovali z vsakdanjim življenjem v vrtcu in doma (za branje je še prezahtevna).
Spoznavali so:
ekološki otok, ločevali odpadke, zbirali tekstil, zamaške;
sadili fižol, grah v lončke in gredico vrtca (pleli, zalivali, spoznali, kam odlagamo plevel);
sajenje rož, ki jih imamo/imajo doma odveč (po delovni akciji prekopavanja gredice);
ponovna uporaba odpadne embalaže (ropotulje, ptičje krmilnice).

ROŽNATI AVTOBUS (Vesna Radovanovič)
Pogovor o starem avtobusu, ki so ga spremenili v igralo.
Igre z vlogami: avtobus in potniki.
Fit igra: Kolone.
Pesmica Avtobus.

Skupina Zajčki je prebrala naslednje knjige:
Franček rad pomaga-zbirka: Frančkove TV zgodbice.
Dejavnosti:
Razmišljanje-kdo je prijatelj, kaj dela.
Sociogram-moj prijatelj je…
Izbira simbola za prijateljstvo (deček in deklica, ki se držita za roki) in risanje simbola. Petje pesmi Gradimo prijateljstvo-ponarodela.
Nikovo jajce – David Bedford
Dejavnosti:
Razmišljanje in pripovedovanje-česa se bojim.
Risanje prestrašenega izraza.
Katere so živali, ki se izležejo iz jajca?

Skupina Prijatelji
Zabava z odpadki! (Neville Astley, Mark Baken)
Ples v zabojniku (Helena Koncut Kraljič)
Raziščimo predelovanje odpadkov (Elisabeth De Lambilly)

Dejavnosti: ogledi ekoloških otokov, izdelava ekološkega otoka v igralnici (ločevanje odpadkov), spoznavanje odpadkov iz različnih materialov (plastika, les, blago, karton...), lepljenje sličic-ločevanje odpadkov, čistilna akcija pred vrtcem, urejanje gredic, ogled odlagališča odpadkov v Špaji dolini, predelava odpadkov, ustvarjanje iz odpadne embalaže.

ENOTA MOJCA


V najstarejši skupini Metulji so prebrali knjigo Vse zeleno ( Saša Benulič).
Izdelovanje lutk iz odpadnega materiala (karton, lesene žlice).
Lutkovna igra v izvedbi otrok : Vse zeleno.
Drevo ima srce, Silverstein Shel
Pogovor z otroki ob Hiški sreče o ljubezni (kaj nam pomeni, kako jo izražamo, delimo).
Izdelovanje srčkov.

V skupini Ribice so prebrali slikanice:
Mavrična ribica (M. Pfister),
Mavrične ribice ni več strah (M. Pfister).
Pogovarjali so se ob vsebini pravljice.
Pogovarjali so se o prijateljstvu.
Predstavitev vsebine pravljice z lutkami, ki sta jih izdelali vzgojiteljici.
Predstava v izvedbi otrok.
Izdelovanje mavričnih ribic.
Igra z družabno igro: Ribolov.

Skupina Sončki je prebirala knjige:
Različna sva, rada se imava (Barbara Hanuš),
Razvrščanje: sadje, zelenjava, kaj ima kdo rad?
Barve oblačil- katera je moja najljubša barva.
Mala Lina se igra na vrtu (Linne Bie).
Drevesni diagram: to se uporablja v kuhinji, to se ne uporablja v kuhinji.
Pogovor: Kaj lahko delamo na igrišču?
Kako skrbimo za zdravje in varnost?

V skupini Srčki se je marsikaj dogajalo.
Imajo fižol- skrbijo zanj, opazujejo, opisujejo spremembe.
Pogovor ob vsebini pravljice: Kako se počutim, kdaj sem vesel, kdaj sem žalosten.
Pogovor z otroki: kako ostanemo zdravi (zdrava hrana, gibanje, primerna oblačila…).
Didaktična igra spomin: Sadje, zelenjava.
Tudi mama žaba lahko zboli (Gaja Gross).
Zelo lačna gosenica (Eric Carle).
Pogovor ob knjigi: štetje, poimenovanje in utrjevanje barv, velikostnih odnosov.
Kaj je zdrava hrana?
Izdelovanje lutk iz papirja in igra z lutkami.

ENOTA KEKEC- SPODNJE IGRALNICE


V enoti Spodnji hodnik so se projekta Eko branje za eko življenje lotile vsaka skupina po svoje. V skupini Sovice je 18 otrok, ki jih vodita vzgojiteljica Jasmina Zemljak in pomočnica vzgojiteljice Marija Krampelj. Vsak petek so k otrokom na dom v Eko nahrbtniku odhajale knjige z eko vsebino: Čas brez vode (Zvezdana Majhen) Živ žav sredi trav (Draga M. Tarman) in Zemlja je dobila vročino (Goran Škobalj), ki so jih prebirali starši skupaj z otroki in svoja doživetja zapisali v priloženo mapo. Doma so izdelovali tudi eko igrače, s katerimi se igrajo sedaj v vrtcu.

ENOTA KEKEC- ZGORNJE IGRALNICE


Vse skupine so prebirale pravljico Zaklad skalnih mišk (M. Pfisher), Zlati kamenčki (J. Bitenc), saj so se vsebine navezovale na vodilo enote. V skupini Žogice (2- 3 let) so ob spoznavanju in raziskovanju travnika prebrali še zgodbi Zelo lačna gosenica in Godrnjava pikapolonica ( Eric Carle).
V skupini Sončki (2- 4 let) so prebirali naslednje knjige: Čriček in mravljica (Kašmir Huseinović), Medvedek, kaj delaš? (Slavica Remšar), Spoznaj gozdne živali (leksikon MK). Skupina Čebelice (2- 3 let) je celo leto sodelovala s čebelarjem in zato so prebrali slikanico Čebela Adela (Anton Krings). Prebrali so tudi slikanico Žabica je rešena (Nika Hribar, Karin Gabrovšek).
V skupini Mehurčki (4- 5 let) so prebrali knjigo Rjavi medved in potrpežljivost, Veverica in optimize (J. Moran, Wensell) in Glinčki (Tina Koščak).
Sodelovali so z geologinjo in se celo leto igrali z naravnimi materiali. Sodelovali so tudi pri zbiralnih akcijah. Z enoto je sodelovala tudi dipl. medicinska sestra Sonja K. Kos.

ENOTA ZVONČEK


Pri Lisičkah je vsak teden od družine do družine potoval »pravljični kovček«. Otrok, ki je bil na vrsti, se ga je zelo razveselil, da ga tisti dan vzame s seboj domov.
Doma so otroci skupaj s starši v kovčku našli eko-lutke, ki so bile v pomoč pri branju pravljice Rdeča Kapica, ogledalo, ki je služilo kot pripomoček za ogledovanje govoril, starši pa so imeli na voljo tudi strokovno gradivo specialnega pedagoga Marka Juhanta.
Vsaka družina je imela nalogo izdelati enega (najljubšega) junaka pravljice po izbirni tehniki. V vrtec smo tako ob koncu tedna prejeli doma narejene lutke ali pa umetniške risbice pravljičnih junakov, ki jih zbiramo v naši igralnici.

ENOTA TROBENTICA


Enota Trobentica se nahaja na vzpetini Kopanj sredi dolenjskega Krasa. Je odlično izhodišče za bivanje v naravi, zato so gozd vsakodnevno raziskovali v vseh vremenskih razmerah. Skupaj z otroki, so izdelali načrt aktivnosti v gozdu. Izhajali iz načrta otrok in njihovih željah po raziskovanju, kar je še intenzivneje omogočalo doseganje zastavljenih ciljev. Glavni cilj je bil oblikovanje odnosa otrok do gozda, da bi skozi svoje izkušnje, odkritja in doživetja izoblikovali oseben odnos do narave. Jutranji krogi, ki so jih imeli v gozdu, so otroke med seboj še bolj povezovali in umirjali. Spoznavali so nove knjige: Nicoletta Costa: Nečimrno drevo; Tatjana Kokalj: Kdo na sprehod v gozd?; Shel Silverstein: Drevo ima srce; Udo Weigelt: V gozdu je prostora za vse. Vsi otroci so bili aktivno soudeleženi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti, kot priprava za igro v gozdu. Vse njihove ideje so skupaj zapisali in narisali na plakat. Predlagali so, da bi na stalnem prostoru v gozdu zgradili hišico iz naravnega materiala. V sodelovanju z dedkom deklice iz skupine je nastala čudovita gozdna igralnica, kjer so se otroci sproščali in raziskovali. Uživali so v poslušanju zvokov iz narave, nabiranju jesenskih plodov, skrivalnicah, lovljenju, igri z listjem, orientacijskih pohodih, sprostitvenih igrah, smučanju in smučarskih skokih tudi brez snega. Odkrivali so gozdne živali, jih opazovali z lupami in se navajali na spoštljiv odnos do živih bitij. Večkrat so na njihovo željo postavili naravni poligon iz vej, hlodov in palic. Izdelali so tudi škripec, s katerim so dvigovali naravne materiale in jih ob tem spoznavali.

ENOTA KOSOBRIN


V letošnjem šolskem letu smo dali poudarek naslednjim knjigam. Prva je bila Žabica je rešena. Otroci so dobro obnovili vsebino in razumeli, da ljudje s posegi v naravo jemljemo dom živalim. Druga je knjiga Čebela Adela, ki so jo prebirali pri počitku v času okoli tradicionalnega zajtrka, ko so utrjevali spoznanja o čebelah.
V zvezi z ekologijo odnosov so brali še Lizina najljubša babica, pa tudi vse dobre pravljice vsebujejo močno etično sporočilo, sicer pa ne morejo biti dobre pravljice.
Prebrali so še:
10 stvari, ki jih lahko naredim za boljši svet;
Vse bo moje.

Junij 2018
Poročilo pripravila
Vida Kastelic
Preberi več...
 
Hrana ni za tjavendan Natisni

Otroci na podeželju manj izbirčni


Otroci v vrtcu preživijo veliko časa in navade, ki jih tam pridobijo, vplivajo tudi na njihove domače. VVZ Kekec Grosuplje daje odgovornemu odnosu do hrane poseben pomen – že četrto leto sodelujejo v projektu Hrana ni za tjavendan, v program Ekošola pa so vključeni že deset let.

Kako motivirati otroke za zdrav življenjski slog in jih navaditi na odgovorno ravnanje s hrano, da bi je čim manj končalo v smeteh, je izziv, ki so ga v VVZ Kekec v Grosupljem pred tremi leti sprejeli z vso resnostjo. Takrat so s podporo podjetja Lidl Slovenija začeli izvajati projekt Hrana ni za tjavendan v okviru programa Ekošole, ki se je v 22 letih, odkar deluje v Sloveniji, razvil v enega najbolj prepoznanih programov na področju vzgoje za trajnostni razvoj.

"Že deseto leto smo vključeni v program Ekošola, ki nas povezuje med seboj in z različnimi strokovnjaki. Izredno uspešni so pri iskanju povezav v širšem prostoru, tudi na področju energije, skrbi za odpadke in vode, ne le pri hrani," je povedala Andreja Jaklič Šimnic, pomočnica ravnateljice VVZ Kekec v Grosupljem in koordinatorka projekta Ekošola v vrtcu, ki se lahko pohvali tudi z ekolistino. Podpisali so jo pred devetimi leti in predstavlja zavezo ali vizijo ustanove, kaj želi doseči kot ekovrtec oziroma šola.

Zavržena hrana za vrtec predstavlja tudi strošek. Vrtec najprej obrok kupi, potem pa mora pogodbenemu podjetju plačati tudi odvoz ostankov, in sicer od dva do deset tisoč evrov na leto.

V ta namen so uvedli elektronsko odjavljanje prisotnosti otroka v vrtcu. "Kuhamo za 730 otrok, zato vedno skuhamo malce na zalogo, saj pri nas hrane ne sme zmanjkati. Ukrepi za manj zavržene hrane so tek na dolge proge. Učinki se poznajo čez nekaj časa, saj moramo spremeniti cel niz navad, tudi pri zaposlenih," je povedala Andreja Jaklič Šimnic.

Upoštevajo okuse, na nove jih tudi navajajo


Pri oblikovanju jedilnikov sodeluje komisija za prehrano, ki jo sestavljajo predstavnice vseh devetih enot VVZ Kekec. Vsake tri tedne oblikujejo jedilnike, pri čemer upoštevajo okuse otrok in prilagajajo obroke trendom zdrave prehrane – manj sladkorja, manj škroba, več ekoživil.

Vodja prehrane skrbi za to, da so obroki res uravnoteženi. Če neka hrana ne gre v promet, to ne pomeni, da te hrane ne bo več na jedilniku, ampak jo bodo ponudili drugače, da se otroci navadijo na okus. Vsak mesec je en dan namenjen spoznavanju hrane slovenskih narodnih jedi po pokrajinah. Jedilnik v tednu otroka predlagajo otroci.

S kuharjem so pripravili delavnico o tem, kako obogatiti prehrano in zmanjšati količino mesa. Mesnim polpetom so začeli dodajati ajdovo in proseno kašo ter zelenjavo. Tako so na primer začeli ponujati tudi ajdove polpete s cvetačo, ki jih imajo otroci zelo radi. S tem so poskrbeli, da so obroki tudi po obliki in videzu bolj privlačni.

Na podeželju gre za odtenek lažje


#Pregled stanja




Otroci so sami predlagali merjenje ostankov hrane, ki so jih zbirali v vrč. Količino ostankov so ovrednotili s slikicami smeškov ali "kiskov". To je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kaj bi še lahko spremenili. Foto: arhiv vrtca Kekec Otroci so sami predlagali merjenje ostankov hrane, ki so jih zbirali v vrč. Količino ostankov so ovrednotili s slikicami smeškov ali "kiskov". To je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kaj bi še lahko spremenili. Foto: arhiv vrtca Kekec

"Najprej smo s strokovnimi delavkami ugotovile, da imamo res veliko odpadkov. Ker se otroci zgledujejo po odraslih, sva se s sodelavko odločili, da se vključiva s skupino od štiri- do šestletnikov. Začeli sva z osnovami – kaj je hrana, kaj radi jemo, česa ne maramo," je povedala Rebeka Prelesnik.

Ugotovili so, da ne marajo fižola, bele kave in mlečnih namazov ter zelene surove zelenjave (zelena koleraba, kalčki, stebelna zelena), razen zelene paprike. Med ostanki je ponavadi hrana, ki je otroci ne poznajo.

#Začeli z bučo


Projekt Hrana ni za tjavendan so začeli z bučo, ki je ostala po okrasitvi garderobe. Otroci so predlagali, da bi iz nje naredili neko jed, in izbrali so recept za bučno marmelado, ki je bila velika uspešnica. Poleg marmelade so novembra na hodniku vrtca, kjer je tudi šola, pripravili tradicionalni slovenski zajtrk.

"En dan smo šli na kmetijo po mleko, ga skisali v skuto, naredili smo žgance in koruzni kruh. Otroci so pripravili stojnico, kjer smo gostili učence šole, učiteljice, starše. Na koncu dneva je zmanjkalo vse hrane," je povedala vzgojiteljica.

Prek prijetnega vzdušja, ki pripomore k temu, da otrok nekaj poskusi, se otroci hitreje navadijo novih okusov in premagajo odpor do neznanega. Dogajanje v skupini tudi poveže otroke in učenju doda posebno noto.

#Počasno navajanje




Rebeka Prelesnik: "Občutek imam, da ne delamo nič posebnega, ampak z majhnimi premiki lahko res naredimo nekaj več. Skrb za hrano je del dnevne rutine. Predšolski otroci potem dejansko živijo ta življenjski slog."

Rebeka Prelesnik: "Občutek imam, da ne delamo nič posebnega, ampak z majhnimi premiki lahko res naredimo nekaj več. Skrb za hrano je del dnevne rutine. Predšolski otroci potem dejansko živijo ta življenjski slog." Foto: Bojan Puhek

"Večkrat ko ima otrok možnost poskusiti, prej se bo navadil okusa. Tisti, ki poskusijo, so zgled vrstnikom. Tako se je tudi takšna hrana prijela. V naši skupini ostane res malo hrane, ponavadi celo zmanjka solate, tako da moramo ponjo k sosedom," je povedala vzgojiteljica.

Vsako kosilo poskušajo izpeljati kot družaben dogodek, poln prijetnega pričakovanja, da so vsi veseli vsakokrat, ko odprejo lonec. Otroci so bolj lačni, če se veliko gibljejo na prostem, saj je vrtec zraven gozda, kjer sta gozdna igralnica in čutna pot. "Po igri na prostem z navdušenjem jejo, tako da nič ne ostane."

#Samopostrežno je bolj slastno


Dogovorili so se tudi za samopostrežni način prehranjevanja, ki se je izkazal za enega boljših ukrepov za manj zavržene hrane. Otrokom je všeč odgovornost, ki so jo dobili s tem, ko si sami lahko nalagajo hrano. Kar so vzeli, so morali tudi pojesti, lahko pa so prišli tudi trikrat po "repete". Tako so res zmanjšali ostanke hrane, vendar kot poudarja vzgojiteljica, je s tem treba začeti zelo zgodaj.

#Sodeluje vsa družina




Lisička je bila čustvena povezava med vrtcem in domom. Lisička je bila čustvena povezava med vrtcem in domom. Foto: Bojan Puhek

Otrokom poskušajo približati pravilen odnos do hrane z različnimi tehnikami aktivnega in izkustvenega učenja. Zelo blizu so jim lutke in družinski projekt Lisičkina knjiga receptov.

"Otroci so za en teden domov prinesli lutko lisičke, ki je doma pomagala kuhati iz ostankov v hladilniku. Ta projekt je povezal družine – otroci so pomagali kuhati, vse so dokumentirali in zapisali v Lisičkino knjigo receptov. Zelo sem bila vesela, da so se vsi odzvali in prispevali k nastajanju knjige," je povedala Rebeka Prelesnik.

"Med vsemi recepti, ki so jih prispevali otroci, sem bila sama najbolj navdušena nad krompirjevim burekom. Imeli smo tudi posebno gostjo. Obiskala nas je ena od babic iz Bosne in v igralnici smo skupaj naredili sirov burek. Veselje je bilo dvojno zaradi kuhanja in navezovanja stikov, kar je dobro tudi za učenje socializacijskih veščin," sta o prednosti vključevanja drugih povedali Rebeka Prelesnik in Andreja Jaklič Šimnic.

#Starši navdušeni


Tudi odzivi staršev so zelo pozitivni. "Starši so tako ozavestili pomen prehranskih ostankov in kako jih porabiti. Ideja jim je všeč, ker jih je prisilila k razmisleku o porabi hrane. Všeč jim je bilo tudi skupno družinsko delo," je povedala vzgojiteljica Rebeka Prelesnik.



 
VVZ Kekec Grosuplje se je predstavil na Konferenci koordinatorjev programa Ekošola Natisni

Vzgojiteljica Melita Gale je na konferenci predstavila Moja dežela – lepa in slikovita, ki ga je v lanskem šolskem letu izvajala v skupini 5 do 6 letnikov.
 
Letni načrt eko vrtca Natisni
Program Eko šola/vrtec se je v 19 letih, odkar deluje v Sloveniji, razvil v enega najbolj prepoznanih programov na področju  vzgoje za trajnostni razvoj. To nam nalaga odgovornost, da razvijamo kakovostne vsebine in projekte, na osnovi katerih bo program Ekošola postal vodilni in najširše uveljavljen program  izobraževanja in ozaveščanja za trajnostno prihodnost v Sloveniji.

Najpomembnejša naloga eko vrtca v tem šolskem letu s področja naravoslovja je: »Moje vrednote: pitna voda, svež zrak, zdrava hrana, uravnoteženi odnosi z naravo, bivanje v zdravem okolju.«
V okolju, v katerem otroci živijo, začnejo odkrivati, doživljati in spoznavati posebnosti, hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem postanejo do njega tudi kritični. Te vrednote pa bomo razvijali s podprojekti: »Odpadki«, »Voda«, Hrana ni za tjavendan« ter »Eko branje za eko življenje«. V nekatere podprojekte se bo aktivno vključevala tudi lokalna skupnost in podjetja in tako pomembno dopolnjevala našo pot k uresničevanju ciljev.

Cilji, ki jih uresničuje eko vrtec:
  • Vzgoja za okoljsko odgovornost.
  • Razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov.
  • Vzgoja za zdrav način življenja v zdravem okolju (uvajanje ekološko predelane hrane, gibanje…).
  • Spodbujanje kreativnosti, inovativnosti in izmenjava idej.
  • Učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija).
  • Povezovanje med eko vrtci doma, v okviru EU in širše.

Eko vrtec deluje v skladu z metodologijo 7 korakov, na kateri temelji program Ekošola tudi v mednarodnem pogledu. 7 korakov predstavlja skupno izhodišče in usmeritev za način dela ter izvajanje aktivnosti, sestavljajo pa jih:
1. vzpostavitev in delovanje eko-odbora, 
2. okoljski pregled, 
3. eko-akcijski načrt, 
4. merjenje in nadzorovanje, 
5. vključevanje okoljskih vsebin v program dela, 
6. obveščanje in ozaveščanje ter 
7. delovanje v skladu s sprejeto eko-listino. 

Vrtec po izvedbi vseh 7 korakov potrdi zeleno zastavo, ki smo jo prejeli septembra 2007, kot potrditev njenih okoljskih prizadevanj in delovanja. Naš vrtec je v lanskem šolskem letu dobil potrjeno eko zastavo v vseh enotah ter priznanje za izjemen dosežek pri izobraževanju za trajnostni razvoj in njegovem upravljanju, s katerim stalno izboljšuje okoljsko delovanje v vrtcu in širši skupnosti. Dobili smo tudi priznanje za predstavitev na sejmu Altermed v Celju.

1. Za potrditev eko zastave bo naš vrtec izvedel en tematski sklop iz zgodnjega naravoslovja z naslovom: »MOJE VREDNOTE: PITNA VODA, SVEŽ ZRAK, ZDRAVA HRANA, URAVNOTEŽENI ODNOSI Z NARAVO, BIVANJE V ZDRAVEM OKOLJU.«

2. Vključeni bomo v dva tematska sklopa:
  • Odpadki -  kjer bo poudarek na navajanju na ločevanje odpadkov, koristno izrabo odpadkov, odlaganje odpadkov na ekološke otoke, sodelovanje v humanitarnih akcijah, recikliranje (zamaški, tekstil, papir) in drugo. Načrtujemo nadaljnje sodelovanje z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje pri zbiranju odpadkov, ob obiskih deponije Špaja dolina ter drugih akcijah.   
  • Voda – je drugi tematski sklop, kjer bomo usmerili aktivnosti k varčevanju z vodo in k pomenu uživanja vode za človeški organizem. 
3. Druge aktivnosti, ki jih bomo izvedli:
  • Podprojekt: Eko branje za eko življenje.
  • Predstavitev na sejmu Altermed, ki bo potekal marca 2016 v Celju.
  • Dan druženja in gibanja vseh generacij »Rožletov pohod«.
  • Zbiranje odpadnega papirja tekstila in zamaškov.
  • Tradicionalni slovenski zajtrk - 20. november 2015 – Dan slovenske hrane.
  • Podprojekt: »Hrana ni za tjavendan«.

4. Eko odbor:
Eko odbor usmerja vse dejavnosti eko vrtca, določi cilje delovanja in skrbi za vključevanje vseh otrok, vzgojiteljev, staršev, ostalega osebja vrtca in predstavnikov lokalne skupnosti. Člani Eko odbora VVZ Kekec Grosuplje so: Majda Fajdiga, Iva Kocjan, Saša Pavlin, Darja Brčan, Jožica Cirnski, Slavka Potokar, Maja Martinc, Vida Kastelic, Melita Gale, Rebeka Prelesnik, Anja Kastelic, Alenka Sodja, Branka Strah, Metka Kadunc, Urška Rus iz JKP Grosuplje in Andreja Jaklič Šimnic. 

5. Eko koordinatorice: Andreja Jaklič Šimnic, Vida Kastelic in Darja Brčan.

EKO PRAVILA

  • V PROSTORU SE PRIMERNO GLASNO POGOVARJAM.
  • SKRBIM ZA UGAŠANJE LUČI.
  • DNEVNO SE IGRAM ZUNAJ IN GIBAM NA ZRAKU.
  • SODELUJEM PRI UREJANU IGRALNICE IN IGRIŠČA.
  • VESELIM SE, KO POSLUŠAM DRUGE IN DRUGI POSLUŠAJO MENE.
  • S PRIJATELJI SE IGRAM IN DELIM IGRAČE.
  • SKRBIM ZA ZMANJŠANJE ODPADKOV, UPORABNE MATERIALE LOČUJEM IN JIH PONOVNO UPORABIM PRI IGRI.
  • LOČUJEM ODPADKE IN JIH ODLAGAM V PRIMERNE ZABOJNIKE.
Preberi več...